Kipar Miha Kač

Kategorije izdelkov

Google prevodi

Slovenian English French German Italian Russian Spanish

O avtorju

miha kac1Miha Kač, rojen v Preserjah pri Radomljah, danes prebiva v Bistričici pri Stahovici. Upokojeni finomehanik in nekdanji delavec Iskre Tela, je danes zagnan kipar, ki v svojih portretih upodablja predvsem znane Slovence. Njegovo delo temelji na ljubezni do ustvarjanja in poglobljena v posameznika. Vsak človek je edinstvena in zanimiva oseba, ki izžareva svojo osebnost. Le to g. Kač upodablja v svojih kipih.

Njegova pot ustvarjanja se je začela že v rani mladosti. Sprva je kot otrok iz gline izdeloval figure za jaslice, njegov portret našega pesnika Franceta Prešerna pa je nastal že leta 1955, ko je bilo g. Kaču komaj trinajst let. V mladosti se je izkazal tudi kot odličen modelar. Izdeloval je predvsem letala in v letih 1960/1961 postal republiški prvak v modelarstvu.

Danes njegovo delavnico krasi nešteto portretov vseh velikosti. G. Kač ocenjuje, da njegova zbirka obsega med 250 in 300 kipi, katere večinoma sestavljajo portreti Slovencev, ki so v preteklosti in sedanjosti dosegali pomembne dosežke. med njimi se nahajajo pesniki, kot so France Balantič, Anton Aškerc in France Prešeren, pisatelji, med katerimi je tudi Ivan Cankar ter Peter Pavel Glavar in Primož Trubar. Veliko je znanstvenikov, raziskovalcev, politikov, duhovnikov... Naredil je tudi spomenike, ki so postavljeni v različnih krajih po Sloveniji, med drugim v Mozirju, Novem mestu, Kamniku, Bistrici pri Kamniku in Trebnjem. Od leta 1992 prireja samostojne razstave, na katerih ljudem predstavlja svoje umetnine.

mamutABeseda umetnost ima mnogo pomenov. Umetnina je zagotovo zunanji izgled kipa, umetnost pa lahko imenujemo tudi način izdelovanja ter raznovrstno uporabo materialov. Po mojem mnenju je zato največja umetnina v zbirki šest metrov in štirideset centimetrov dolga ter štiri metre in pet centimetrov visok Mamut. Skulptura, ki v naravni velikosti stoji na vrtu g. kača, je edinstvena atrakcija v Sloveniji. Okostje Mamuta, ki je bilo najdeno v Nevljah, je gospoda navdihnilo na potovanju po Južni Ameriki, ko je v muzejih opazoval velikanske podobe dinozavrov in se po prihodu domov odločil, da ga izdela.

Priprave so se začele v letu 2005, med tem ko je izdelovanje mamuta potekalo dobro leto. Potrebno je bilo veliko razgovorov s strokovnjaki in proučevanja raznih fotografij. V tem obdobju je nastalo več manjših kipcev, katerim je gospod namenil veliko časa, saj je vsak kipec izgledal malce drugače in postopoma dobival obliko današnjega Mamuta. Potrebno je bilo veliko truda in zbiranja informacij, predvsem pa tehničnega znanja, da je v letu 2007 nastala miniatura mamuta, s pomočjo katere je začela nastajati žival v naravni velikosti.

Mamut je edina skulptura v zbirki g. Kača, ki ni narejena iz gline. Osnovno ogrodje je lesonit, na katerega je pritrjena deset centimetrov debelega podlaga stiropora. Sledila je nekaj plastna kombinacija betona in mrežice, na koncu pa sta uporabljena beton in palmova dlaka, s katero je oblikoval dolgo dlako Mamuta. Njegovo delo je obsegalo znanje več poklicev. Potrebno je bilo znati variti, konstruirati, poznati statiko, biti inovator in zidar hkrati, v veliko pomoč pa mu je bilo tudi poznavanje različnih materialov. Težko fizično in psihično delo je bilo v nekaterih trenutkih izjemno nevarno, saj se je dogajalo na nekaj metrov visoki višini, na kateri je bilo potrebno izdelati vse podrobnosti.

Za izdelavo kipov potrebuje veliko manj časa. Za portret potrebuje približno tri tedne. Postopek je vedno enak, najprej preuči fotografije in si obraz predstavlja prostorsko, nato pa nadaljuje z oblikovanjem gline. Ko je kip končan ga prereže in odpre, da lahko izdolbe glino iz notranjosti. To je običajen postopek pred žganjem, da zaradi gostote glina nebi počila.

Občutek za nežno oblikovanje, izostrenost pogleda v fotografijo, koncentracija, ki je potrebna za vsak delček izdelka in ljubezen do oblikovanja so vrline g. Kača in njegovih kipov.

Barbara Klanšek